Prebral sem spodnjo novico.
Ne sprašujem se, ali bo “kišta” pristala v Murski ali na Ptuju, ker vem, kaj si želim in za kaj “navijam” (kaj drugega pa tudi ne morem.)
Sprašujem se nekaj drugega?
To namreč: Kako mi (Ptuj) komuniciramo svoje res velike, mega projekte, ki imajo vseslovenski pomen?
Ali pravzaprav – začeti je treba drugače: Katere projekte imamo v VIS MOP 2015-2025, ki imajo “mega značaj”. Ki lahko nagovrajajo “12 mio turistov v radiusu 300 km”, če citiram Sobočane?
OK, imamo torej:
a) ….
b) ….
c) ….
Želel bi si, da bi zdaj predstavniki MOP našteli taksativno, kateri so ti vseslovensko pomembni projekti.
No, in ko bomo to vedeli, se bomo lahko vprašali tisto osnovno vprašanje: Poleg vsega, kar delamo, da bi prišli na ta cilj (kaj pa delamo za dosego cilja, vsak dan, 8 ur, pet dni v tednu?), – Kako to svoje delo komuniciramo?
Vsi namreč vemo, da pri komuniciranju ne gre zgolj za obveščanje, pač pa komuniciranje pomeni tudi jačanje.
Komuniciranje je kakor nekakšen ojačevalnik, ki signal pojača, naredi, da lahko gre dlje, hitreje, više (ja, včasih celo do najvišjih instanc), da po “kanalu” steče več energije, več informacije in da zaradi “toka” nastane “magnetno polje”, ki ima to spoosobnost, da sicer nevidno pritegne. Privlači. Ali če hočete: seva v prostor bodoče pozitivne učinke.
In od tega, kdo vse je pritegnjen, kdo vse je obsijan in komu vse se naša mega ideja sije – od tega je odvisno, ali bo vse naše delo in prizadevanje obrodilo sad.
Žal mi je, da MOP vsak dan ne poroča, kaj je naredila na temo “kišta-na-Ptuj”. OK, odločila se je, da ne bo komunicirala. Pravica vsake oblsati, da si izbere svoj modus operandi oz. modus “comunicandi”.
Žal mi je, da nas že prvi pomislek stroke, da “kišta” morda ne bi bila najbolj primerna ob/na Panorami, odvrne od naše izvorne ideje. Morda tudi to kaže na to, da nismo najbolj prepričani vase.
Kot sem že povedal: podžupanova ideja o “kišti” in arheologiji v njej pod Panoramo se mi je zdela dobra. Kljub pomislekom glede “gorenjskega sloga” objekta, kljub … Ker je bila zamisel prodorna, velikopotezna, drzna, prepoznavna, hrabra. OK, dobro, bo pač “kišta” stala nekje drugje, ne pod Panoramo. OK. Jo bomo “porinili”, “skrili” nekam drugam. OK, ne komuniciramo kot Murska, ne govorimo, kaj vse delamo za dosego cilja, OK. Le uspe naj. Potem bo irelevantno, kaj vse mi ne.
Murskosobočani očitno menijo, da je takšno komuniciranje, kot ga počnejo, njihovim prizadevanjem lahko samo v plus.
Nisem škodoželjen, a bom iskren: naj jim ne uspe in naj uspe nam. Zakaj? Ker bo potem jasno: da se bolj splača biti tiho, ne-komunicirati, skrivati, delati nepregledno, potihem, na skrivaj, za štirimi stenami.
Sam si delo z javnim denarjem in za javno dobro predstavljam drugače.
A naj se motim. Samo da nam rata!
– – – – – – – –
– – – – – – – –
Slovenski paviljon, ki si ga je lani ogledalo milijon ljudi, se seli v Pomurje?
Če bo vse po načrtih, bo objekt postavljen do poletja
16. februar 2016 ob 16:31
Murska Sobota – MMC RTV SLO/STA
V Murski Soboti imajo ustno zagotovilo z gospodarskega ministrstva, da bodo k njim preselili paviljon, v katerem se je Slovenija lani predstavljala na svetovni razstavi Expo v Milanu.
V Prekmurju že pripravljajo vse potrebno za umestitev paviljona v prostor – zanj so že rezervirali tudi denar v občinskem proračunu. Župan Aleksander Jevšek je dejal, da so se za paviljon zanimali že v prvi polovici lanskega leta, z vsebinami, ki naj bi bile umeščene v njem, pa bi Pomurje nagovarjalo 12 milijonov potencialnih obiskovalcev v krogu 300 kilometrov.
Ob njem bi zraslo turistično, kulturno in športno središče in kot pomurska zgodba predstavljalo vrata v Pomurje. Vključeno bi bilo tudi Porabje, morda celo čezmejna območja Hrvaške in Avstrije, s čimer bi se, tako Jevšek, iztrgali iz povprečnosti in ustaljenih modelov funkcioniranja.
Kot je še povedal soboški župan, je za paviljon nazadnje kandidiralo 12 občin in nekaj drugih organizacij. Po neuradnih informacijah naj bi agencija Spirit sicer v kratkem objavila javni poziv za oddajo zavezujočih ponudb za paviljon.
Del projekta Soboško jezero
V Murski Soboti so paviljon umestili v projekt Soboško jezero ob avtocesti in gramoznici, kjer je občina lastnica 11-hektarskega zemljišča. Paviljon ob avtocesti bi po njihovem prepričanju pritegnil turiste, ki bi se sicer odpeljali mimo, v njem bi predstavljali pomurski turizem, v lokalu ponujali kulinarične posebnosti, del paviljona pa bi bil namenjen za že pred leti načrtovan arheološki muzej, kjer bi bile razstavljene bogate najdbe z arheoloških izkopavanj ob gradnji pomurske avtoceste.
V soboški občini ne vidijo v projektu le promocije celotnega Pomurja, pač pa pomursko zgodbo tudi v smislu pridobivanja potrebnega denarja, za del notranjih vsebin ga bodo namreč poskušali zagotoviti v okviru pomurskega zakona za promocijo turizma, glede na atraktivnost stavbe pa bodo k sodelovanju pozvali tudi druge vlagatelje.
Če bo potekalo vse po načrtih, bo objekt postavljen do poletja, v drugi polovici leta in na začetku prihodnjega bodo vanj umeščali vsebine, v okolici uredili parkirišča in še kaj. Za postavitev paviljona načrtujejo letos milijon evrov iz občinskega proračuna, del tega denarja bodo zagotovili iz pomurskega zakona (pol milijona evrov), nekaj pa po možnosti še z javnih razpisov.
Na tem območju, ki naj bi bilo nekaj podobnega, kot je znani turistično-športno-kulturni center pri Gradcu, bodo prevladovale športne vsebine, ki jih bodo umeščali postopoma do leta 2018, ko naj bi bil projekt Soboško jezero končan. Njegovo vrednost ocenjujejo na okoli 10 milijonov evrov.
Očitki o zapravljivosti
Regijski promocijski center je največja naložba občine v tem letu, nad njim pa niso navdušeni v mestnem odboru SDS-a, saj so mu po prvem branju proračuna v sporočilu javnosti očitali zapravljivost, češ da se bo občina za poškodovani paviljon zadolžila pol milijona evrov, pri čemer ni niti usklajena z drugimi pomurskimi župani.
Z občine so na to odgovorili, da so v odboru SDS-a destruktivni in zavajajo javnost, saj je paviljon kot vozlišče Pomurja projekt prihodnosti, ki omogoča sinergijo na vseh področjih.
