Ptujčan.si

Oznake: 

Pregleduje 8 odgovor na temo
  • Avtor
    Prispevki
    • #485
      Samo M. Strelec
      Keymaster

      Berem tole:

      Postavlja se mi načelno postavlja:
      Zakaj moramo zvedeti stvari običajno šele na koncu?
      Zakaj ne moremo vedeti, kako se stvari dogajajo sproti? (Pa saj razumem, da so tudi sestanki za zaprtimi vrati.)
      Upam, da v primeru “Panorama-expo”, zadeva še ni na koncu.

      Lahko prosim upravljalce mesta, da povedo kaj več o tej temi?
      Hvala.

    • #488
      Matjaž Lipuš
      Keymaster
    • #489
      Matjaž Lipuš
      Keymaster

      Še en medijsko/politični spin. Stvar bo potrebno odločiti in odločanje/kupčkanje se končuje.

      Bi pa bilo fino prebrati novosti, kako kaže Ptuju?

    • #491
      Matjaž Lipuš
      Keymaster

      Odgovor podžupana g. Orešeka

      Zadnje informacije glede EXPO paviljona iz strani Murske Sobote in tipična reakcija naših lokalnih medijev in tudi določenih posameznikov izraža točno to kar nas najbolj omejuje. Se sprašujem, če je res kdo v celoti in z razumevanjem prebral njihovo objavo? V našem okolju je trdno zasidrana senzacionalnost in negativizem. O sodelovanju in enotnih nastopih na nacionalnem in transnacionalnem nivoju se bomo morali v našem okolju še marsikaj naučiti …
      Zadnje informacije:
      1.) Ne vlada in tudi ne MGRT še nima dokončne odločitve. Nič še torej ni odločeno! (preverjeno danes).
      2.) Redno komuniciramo in zagovarjamo naša stališča in prednosti po različnih kanalih na več ministrstev.
      3.) Ob vseh priložnostih poudarjamo pomen ptujske arheologije, ki presega nacionalni nivo in pomembnost arheološkega razstavišča na Ptuju za nadaljni razvoj mesta.
      Osebno:
      Osebno sem prepričan, da je naš predlog, da paviljon uporabimo kot arheološko razstavišče daleč nad vsemi drugimi predlogi s katerimi sem bil seznanjen. Uporaba paviljona za nekakšno turistično info točko ali celo pisarne se mi zdi popolnoma nesprejemljiva in velika potrata javnega denarja. Dejstvo, ki ostaja je, da Ptuj potrebuje in absolutno zasluži arheološko razstavišče / arheološki muzej.
      Predlagana rešitev uporabe paviljona na Ptuju rešuje več problemov hkrati:
      – Paviljon dobi primerno vsebino, ki bo po svoji pomembnosti upravičevala vložek javnih sredstev, ki so bila vložena za nakup.
      – Ptuj končno dobi arheološko razstavišče, da se neprecenljiva dediščina lahko razstavi in pokaže zainteresirani javnosti.
      – Novo arheološko razstavišče in z njim povezana krožna turistična pot, bo zagotovo pozitivno vplivala na ptujski turizem in gospodarstvo v celoti.
      – Paviljon, ki je magnet že sam po sebi in nosi močno simboliko, si zagotovo zasluži prestižno lokacijo. Ptuj je brez dvoma takšna lokacija!

    • #493
      Samo M. Strelec
      Keymaster

      Spoštovani podžupan, Gorazd: V nekem zasebnem pisanju na to temo, slišim, da za Expo paviljon ni več bila mišljena lokacija na Panorami?!
      Je to res?
      Zakaj?
      Kako?
      Od prvega dne podpiram tvojo idejo “Expo-kišta-Ptuj-Panorama” in to na glas in očitno in tudi kljub nekaterim tehtnim pomislekom.
      Je možno, kar slišim? – da če bi prišel paviljon na Ptuju, ne bi bil na Panorami?
      Je možno, da sem to spregledal?
      Kje ste to objavili?
      Kakšni so argumetni?
      Če je nova lokacija: v čem je boljša, primernejša od Panorame?
      Hvala, če boš odogovoril.

    • #494
      Samo M. Strelec
      Keymaster

      Gledam tole stran:
      http://sobotainfo.com/novica/lokalno/ureditev-soboskega-jezera-postaja-resnicnost/117945

      … in si mislim:
      Kjer je dim, je tudi ogenj?
      Ne vem. Ne vemo.
      A bomo videli. Slej ko prej.
      In resnica nas bo osvobodila.
      Ni razloga za paniko.
      Je razlog za komuniciranje.
      Kaj vse smo naredili?
      Kdaj?
      Kdo?
      S kom?
      O čem?
      Komu je bilo predstavljeno kaj? Kdaj? Čemu?

      Komunikacija pomeni latainsko: comunicare: narediti skupno.
      Če hočemo, da bi nam bile nekatere stvari drugače skupne, stvari drugačne skupnosti, drugačne lokalne skupnosti, bomo morali komunicirati.
      Drugače kot doslej.
      Ker tako, kakor smo komunicirali doslej, nas je pripeljalo sem, kjer smo.
      Če bomo komunicirali tudi v prihodnje tako, kot smo na/vajeni, bomo imeli to, kar vidimo, česar smo vajeni.

      Želimo to? Tako kot je? Ali kaj drugega?
      Če slednje – kaj drugega – bomo morali komunicirati drugače.

      Ptujčan.si je podloga.
      Ptujčan.si je predlog, da stvari obrnemo navzven.
      Da jih naredimo transparentne. Vseh 12 koalicijsko usklajenih ciljev.

      Zgornji link:
      http://sobotainfo.com/novica/lokalno/ureditev-soboskega-jezera-postaja-resnicnost/117945
      samo dokazuje, kar pravim: skupne stvari, stvari skupnosti, je treba komunicirati – šele narediti skupne.
      Če je nekaj zapisano v “resoluciji”, “koalicijsko usklajeno”, še to ne pomeni nujno, da je to tudi res skupno. Da srce skupnosti utripa za te reči.

      Držim pesti županu Senčarju, držim pesti avtorju ideje, podžupanu Orešku.
      Držim pesti vsem nam, ki tu živimo.
      Da bi lahko čim prej pokazali rimsko zgodovino v “škatli” iz lanskega milanskega Expa.

      Ni najbolj pomembno, ali uspe.
      Najbolj poembno je, da se začnemo zavedati:
      skupnost se gradi z govorjenjem, pisanjem, razpravljanjem o skupnem.
      In niso še odkrili drugega načina, ne boljše besede, kot je komunikacija.

      Tiskani Ptujčan ni dovolj.
      Premalo so deklarativni članki v tiskanem Ptujčanu.
      Premalo so posti na FB.

      Potrebujemo mnogo več. V 21. stoletju smo.

      Upravljalci mesta, ki bi mislili, da lahko velike zgodbe, velike stvari za skupnost zgradijo brez komuniciranja s skupnostjo, se motijo.

      Zato še enkrat in znova ponujam županu & co. skupaj z Matjažem Lipušem:

      Začnite komunicirati prek Ptujčan.si.
      Ali nareditej še boljši Ptujčan.si
      Domeno vam pokloniva, če je treba …

      A tišina, ne-komuniciranje in delo “za zaprtimi vrati” lahko morda ohranja vladajoče na oblasti.
      Velikih, naprednih zgodb ni nikoli bilo in jih ne bo brez javnega diskurza.
      Ne vem, kdo svetuje vladajočim, kako je treba komunicirati.
      Upam, da poslušajo prave kapacitete.

      Ne mislim, da sem jaz kapaciteta.
      Vem pa, da je to pač aksiom: o javnem je treba komunicirati javno.
      Ko je javnost navdušena, potem vsak občan lahko dela ZA javno dobro.

      Murskosobočani pišejo – komunicirajo – o merljivih rečeh: koga nagovarjajo, s kakšnim konceptom, v kakšnem radiju itd.

      Kako to počnemo na Ptuju?
      MOP?
      Ptujačan?
      Štajerski Tednik?
      PeTV?

      Smo kdaj dali karte na mizo?
      Povedali, kam bi “kišto” dali, kdo bi upravljal z njo, kaj bi v njej bilo, na kak način bi v njej bilo, koga bi nagovarjali, s kakšnimi načini, v kakšnem radiu itd. itd.

      Držim pesti.
      Za Oreškovo idejo.
      Za Ptuj.
      Za nas, ki tod živimo.

      Upamo na najboljše.
      A upati je pramalo.
      Upati si je treba tudi reči bobu bob.

      Dela MOP vse, kar lahko?
      Dela to na vse načine, ki so na vojo?

      V zaihku “koalicja 15-18” je podzavihek: Panorama. (In 11 drugih podzavihkov).
      Vodje koalicijsko usklajenih projektov vabljeni, da nam ažurno pišete, kaj se pri doseganju kakšnega cija dogaja.

      Mi, občani, bomo so-delovali, držali pesti, navijali ali se celo še kako drugače angažirali. Za Ptuj smo vsi.

    • #495
      Matjaž Lipuš
      Keymaster

      G. Orešek odgovarja:

      Prvotni predlog je bil vznožje Panorame v kolikor bo stroka to ocenila kot primerno. Stroka je povedala svoje in že lani predlagala desni breg reke Drave … Prednosti je več. Najbolje je to opisano v mnenju o postavitvi paviljona, ki ga je napisala dr. Jana Horvat, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo. https://www.facebook.com/photo.php?fbid=528701987288275&set=pcb.528705170621290&type=3&theater / Točka 4 …

    • #516
      Samo M. Strelec
      Keymaster

      Prebral sem spodnjo novico.
      Ne sprašujem se, ali bo “kišta” pristala v Murski ali na Ptuju, ker vem, kaj si želim in za kaj “navijam” (kaj drugega pa tudi ne morem.)
      Sprašujem se nekaj drugega?
      To namreč: Kako mi (Ptuj) komuniciramo svoje res velike, mega projekte, ki imajo vseslovenski pomen?
      Ali pravzaprav – začeti je treba drugače: Katere projekte imamo v VIS MOP 2015-2025, ki imajo “mega značaj”. Ki lahko nagovrajajo “12 mio turistov v radiusu 300 km”, če citiram Sobočane?
      OK, imamo torej:
      a) ….
      b) ….
      c) ….
      Želel bi si, da bi zdaj predstavniki MOP našteli taksativno, kateri so ti vseslovensko pomembni projekti.

      No, in ko bomo to vedeli, se bomo lahko vprašali tisto osnovno vprašanje: Poleg vsega, kar delamo, da bi prišli na ta cilj (kaj pa delamo za dosego cilja, vsak dan, 8 ur, pet dni v tednu?), – Kako to svoje delo komuniciramo?

      Vsi namreč vemo, da pri komuniciranju ne gre zgolj za obveščanje, pač pa komuniciranje pomeni tudi jačanje.
      Komuniciranje je kakor nekakšen ojačevalnik, ki signal pojača, naredi, da lahko gre dlje, hitreje, više (ja, včasih celo do najvišjih instanc), da po “kanalu” steče več energije, več informacije in da zaradi “toka” nastane “magnetno polje”, ki ima to spoosobnost, da sicer nevidno pritegne. Privlači. Ali če hočete: seva v prostor bodoče pozitivne učinke.

      In od tega, kdo vse je pritegnjen, kdo vse je obsijan in komu vse se naša mega ideja sije – od tega je odvisno, ali bo vse naše delo in prizadevanje obrodilo sad.

      Žal mi je, da MOP vsak dan ne poroča, kaj je naredila na temo “kišta-na-Ptuj”. OK, odločila se je, da ne bo komunicirala. Pravica vsake oblsati, da si izbere svoj modus operandi oz. modus “comunicandi”.

      Žal mi je, da nas že prvi pomislek stroke, da “kišta” morda ne bi bila najbolj primerna ob/na Panorami, odvrne od naše izvorne ideje. Morda tudi to kaže na to, da nismo najbolj prepričani vase.

      Kot sem že povedal: podžupanova ideja o “kišti” in arheologiji v njej pod Panoramo se mi je zdela dobra. Kljub pomislekom glede “gorenjskega sloga” objekta, kljub … Ker je bila zamisel prodorna, velikopotezna, drzna, prepoznavna, hrabra. OK, dobro, bo pač “kišta” stala nekje drugje, ne pod Panoramo. OK. Jo bomo “porinili”, “skrili” nekam drugam. OK, ne komuniciramo kot Murska, ne govorimo, kaj vse delamo za dosego cilja, OK. Le uspe naj. Potem bo irelevantno, kaj vse mi ne.

      Murskosobočani očitno menijo, da je takšno komuniciranje, kot ga počnejo, njihovim prizadevanjem lahko samo v plus.
      Nisem škodoželjen, a bom iskren: naj jim ne uspe in naj uspe nam. Zakaj? Ker bo potem jasno: da se bolj splača biti tiho, ne-komunicirati, skrivati, delati nepregledno, potihem, na skrivaj, za štirimi stenami.
      Sam si delo z javnim denarjem in za javno dobro predstavljam drugače.
      A naj se motim. Samo da nam rata!
      – – – – – – – –
      – – – – – – – –

      Slovenski paviljon, ki si ga je lani ogledalo milijon ljudi, se seli v Pomurje?
      Če bo vse po načrtih, bo objekt postavljen do poletja
      16. februar 2016 ob 16:31

      Murska Sobota – MMC RTV SLO/STA
      V Murski Soboti imajo ustno zagotovilo z gospodarskega ministrstva, da bodo k njim preselili paviljon, v katerem se je Slovenija lani predstavljala na svetovni razstavi Expo v Milanu.

      V Prekmurju že pripravljajo vse potrebno za umestitev paviljona v prostor – zanj so že rezervirali tudi denar v občinskem proračunu. Župan Aleksander Jevšek je dejal, da so se za paviljon zanimali že v prvi polovici lanskega leta, z vsebinami, ki naj bi bile umeščene v njem, pa bi Pomurje nagovarjalo 12 milijonov potencialnih obiskovalcev v krogu 300 kilometrov.

      Ob njem bi zraslo turistično, kulturno in športno središče in kot pomurska zgodba predstavljalo vrata v Pomurje. Vključeno bi bilo tudi Porabje, morda celo čezmejna območja Hrvaške in Avstrije, s čimer bi se, tako Jevšek, iztrgali iz povprečnosti in ustaljenih modelov funkcioniranja.

      Kot je še povedal soboški župan, je za paviljon nazadnje kandidiralo 12 občin in nekaj drugih organizacij. Po neuradnih informacijah naj bi agencija Spirit sicer v kratkem objavila javni poziv za oddajo zavezujočih ponudb za paviljon.

      Del projekta Soboško jezero
      V Murski Soboti so paviljon umestili v projekt Soboško jezero ob avtocesti in gramoznici, kjer je občina lastnica 11-hektarskega zemljišča. Paviljon ob avtocesti bi po njihovem prepričanju pritegnil turiste, ki bi se sicer odpeljali mimo, v njem bi predstavljali pomurski turizem, v lokalu ponujali kulinarične posebnosti, del paviljona pa bi bil namenjen za že pred leti načrtovan arheološki muzej, kjer bi bile razstavljene bogate najdbe z arheoloških izkopavanj ob gradnji pomurske avtoceste.

      V soboški občini ne vidijo v projektu le promocije celotnega Pomurja, pač pa pomursko zgodbo tudi v smislu pridobivanja potrebnega denarja, za del notranjih vsebin ga bodo namreč poskušali zagotoviti v okviru pomurskega zakona za promocijo turizma, glede na atraktivnost stavbe pa bodo k sodelovanju pozvali tudi druge vlagatelje.

      Če bo potekalo vse po načrtih, bo objekt postavljen do poletja, v drugi polovici leta in na začetku prihodnjega bodo vanj umeščali vsebine, v okolici uredili parkirišča in še kaj. Za postavitev paviljona načrtujejo letos milijon evrov iz občinskega proračuna, del tega denarja bodo zagotovili iz pomurskega zakona (pol milijona evrov), nekaj pa po možnosti še z javnih razpisov.

      Na tem območju, ki naj bi bilo nekaj podobnega, kot je znani turistično-športno-kulturni center pri Gradcu, bodo prevladovale športne vsebine, ki jih bodo umeščali postopoma do leta 2018, ko naj bi bil projekt Soboško jezero končan. Njegovo vrednost ocenjujejo na okoli 10 milijonov evrov.

      Očitki o zapravljivosti
      Regijski promocijski center je največja naložba občine v tem letu, nad njim pa niso navdušeni v mestnem odboru SDS-a, saj so mu po prvem branju proračuna v sporočilu javnosti očitali zapravljivost, češ da se bo občina za poškodovani paviljon zadolžila pol milijona evrov, pri čemer ni niti usklajena z drugimi pomurskimi župani.

      Z občine so na to odgovorili, da so v odboru SDS-a destruktivni in zavajajo javnost, saj je paviljon kot vozlišče Pomurja projekt prihodnosti, ki omogoča sinergijo na vseh področjih.

    • #555
      Samo M. Strelec
      Keymaster

      Ptuj je še v igri – kar me osebno na moč veseli!
      Tukaj preberem o potegovanju mest za slovenski expo-paviljon.
      Včeraj je bilo to menda tudi na TV SLO.

      Škoda je, da novinar ne napiše:
      “Prvo idejo za to, da bi se Expo paviljon uporabil po razsatvi v domovini, je dal Gorazd Orešek, podžupan Ptuja.”
      Vsaj sam nisem nikoli slišal za to idejo pred Oreškom.
      Škoda je, da novinarji niso k besedi povabili tudi ptujskega župana. Besedo so dobili murskosoboški, kočevski in zagorski.
      Škda je, da niso poročali o ptujskem vsebinskem predlogu in razlogu, zakaj se MOP poteguje za zadevo.

      Župan Murske Sobote vidi edino vrednost paviljona v “blagovni znamki Expo”, tako pravi.
      Osebno se mi to zdi res švoh aragument, zakaj se za nekaj zavzemaš; da bi imel pri sebi nekaj, kar je slišalo nekoč na “Expo paviljon”.

      Ptujski predlog rabe se mi zdi resnično družbeno koristen, koristen za MOP, koristen za Slovenijo in za turiste, ki pridejo k nam od vsepovsod. Pridejo pa, ker smo znani po dediščini, tudi ali predvsem rimski. Zato se mi je arheologija v expo paviljonu zdela vedno res dobra, dobra, dobra ideja. Najboljša ideja, ki jo je MOP imela zadnja leta.

      Škoda, da ni MOP skomuniciraala v javnosti vsebine in razlogov za to svojo idejo.

      Mogoče pa bo tokrat vlejalo: kjer se preprirajo trije, ima korist četrti?
      Naj bo tako!
      Držim še vedno pesti za Oreškovo idejo.
      V štirinanjstih dneh naj bi bila odločitev znana.

      Upam, da je tako: ker se ne govori, je že zmenjeno. S Ptujem.

Pregleduje 8 odgovor na temo
  • Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.