Ptujčan.si

Domov Forumi NEMIRNIK ali Obljubljeno je bilo! Gotof je! – ni dovolj …

Ta tema vsebuje 0 odgovorov, ima 1 glas, in jo je nazadnje posodobil/a  Samo M. Strelec 4 let, 3 mesecev nazaj.

  • Avtor
    Prispevki
  • #511

    Samo M. Strelec
    Keymaster

    Preprosto zelo tečni smo
    EKSPRESNIH 5: Kako samoorganizirani krajani s pritiskom in sodelovanjem z občino dosegajo spremembe na bolje.

    J. Z. G. Nedelo, sre, 03.02.2016, 10:00

    Ključne besede: [Delosled] ekspresnih pet, [Delosled] iniciativa mestni zbor, [Delosled] samoorganizirana skupnost, [Delosled] participatorni proračun, [Delosled] cilka šušteršič

    Preprosto zelo tečni smo
    Z lastniki lokalov na eni glavnih mariborskih ulic, Gosposki, ki je čedalje bolj samevala, so se člani delovne skupine SČS dogovorili, da počistijo izložbe in omogočijo, da se v njih predstavljajo najrazličnejše kreativne vsebine. Ulica je zaživela, čedalje manj je praznih lokalov, trgovci se vračajo. Foto Tadej Regent
    Iniciativa Mestni zbor, ki je v pomoč in podporo samoorganiziranim četrtnim in krajevnim skupnostim, se je oblikovala po mariborskih vstajah leta 2012. »Jasno nam je bilo, da ni dovolj kričati ‘Gotov je!’ in česa nočemo, ampak kaj hočemo, kaj potrebujemo,« je povedala ena od aktivnih članic Inciative, Cilka Šušteršič, ki je poudarila, da so horizontalno organizirani, vsi enaki in se zato tudi nikdar v javnosti ne izpostavlja le eden. Ker se zavedajo, da za občutne spremembe zgolj menjava župana ni dovolj, ampak je zanje potreben pritisk in sodelovanje lokalnega prebivalstva, so oblikovali vsebinsko platformo, ki je v pomoč pri samoorganizaciji krajanov. Uporablja jo čedalje več skupnosti, saj so spremembe hitrejše in učinkovitejše. Ravno te dni po številnih mestnih četrtih znova načenjajo debate, usmerjene v boljšo prihodnost-

    1 Kaj samoorganizirana skupnost pravzaprav je oziroma kako deluje?

    Gre za javni prostor, v katerem se redno, vsakih štirinajst dni, srečujejo krajani, predstavljajo probleme, pred­lagajo rešitve in pobude. Te se seveda razlikujejo od skupnosti do skupnosti. Zdaj je na območju Maribora samoorganiziranih devet četrtnih in dve krajevni skupnosti, kot kaže, pa se utegne njihovo število še povečati. Želeli bi si sicer, da bi bili zbori bolj množično obiskani, tako pa gre res za neka jedra aktivnejših posameznikov, ki sprašujejo, predlagajo … A bistveno je, da se sliši prav vsak predlog, poskuša najti rešitev za vsak problem, pri čemer posameznik, ki ga je predstavil, tudi aktivno sodeluje, ne pa zgolj preda naprej. Iniciativa pomaga z znanjem in izkušnjami, ki smo si jih nabrali v teh letih; poti do rešitev so se res občutno skrajšale. Na vsak zbor pošljemo vsaj dva moderatorja, ki vodita in usmerjata razpravo, vse povedano pa administrator, ki ga ima vsak zbor, zapiše. Če gre za težavo večjih razsežnosti, udeleženci oblikujejo delovno skupino, ki poišče in predlaga postopke za rešitev, zbor o njih razpravlja, in ko doseže konsenz, se v njegovem imenu pošlje dopis pristojnim ali izvede dogovorjena aktivnost.

    2 Kdo ste pravzaprav Inciativa Mestni zbor?

    Zares aktivnih nas je približno dvajset, med nami pa so tako upokojenci kot študenti, direktorji in brezposelni, vseeno pa jedro predstavljajo mlajši ljudje. Po vstajah sta se oblikovali kreativna in strateška skupina, ohranila se je kreativna, katere cilj je z aktiviranjem sokrajanov od spodaj doseči spremembe na bolje. O vsem tem, tudi o terminih in delovnih akcijah posameznih zborov, poročamo v glasilu Četrtinka, vsaka dva tedna pa pripravljamo oddajo na radiu Marš. Na začetku je bila naša naloga predvsem vsebinska zasnova dela, usposobitev moderatorjev in to, da smo poiskali brezplačne prostore za srečanja. Razdelili smo letake, povabili ljudi, jim razložili, kako bi bilo mogoče delati, in odziv je bil zelo dober. Razprav­ljamo o vsem; od pasjih kakcev do pobud za spremembo zakonodaje, najpogostejše teme pa so s področja prometa, komunale, okolja …

    3 Kako uspešni ste s svojimi zahtevami na občini, pri javnih službah?

    Za zdaj žal še nismo enakopraven partner, nekateri odločevalci še vedno ne vedo, da so bili izvoljeni zato, da bi poslušali. Po drugi strani pa z nekaterimi javnimi službami, na primer s komunalo, sodelujemo res odlično, odgovore včasih dobimo že isti dan, predvsem manjše težave odpravijo zelo hitro. Nekateri so ugotovili, da je smiselno sodelovati z ljudmi, saj se zaradi njihovega interesa stvari lažje in hitreje rešujejo. Če naštejem le nekaj primerov: uspelo nam je doseči spremembo pravilnika o uporabi prostorov mestnih četrti; da so zdaj na razpolago, in to brezplačno. V Radvanju so tri leta iskali rešitev za odprtje zdravstvene ambulante; ko so ljudje stopili skupaj in kar sami našli prostor, je bila zadeva rešena v nekaj mesecih. Z akcijo Zebra v sodelovanju z Lilo Prap smo na štirih mestih poskrbeli za varen prehod ceste, kar se prej ni uredilo več kot 30 let, naša akcija pa se je končala v tednu dni. Narejena je tudi nova varna pot v šolo. Z lastniki lokalov na Gosposki, eni glavnih mestnih ulic, ki je čedalje bolj samevala, so se člani delovne skupine samoorganizirane četrtne skupnosti (SČS) dogovorili, da počistijo izložbe in omogočijo, da se v njih predstavljajo najrazličnejše kreativne vsebine. Ulica je zaživela, čedalje manj je praznih lokalov, trgovci se vračajo. Uspelo nam je tudi razdreti za uporabnike škodljivo dolgoročno pogodbo med Energetiko in Plinarno Maribor; ljudje so namreč plačevali veliko več, zdaj je znesek precej nižji. Posamezne SČS in SKS organizirajo tudi delovne akcije, na primer čiščenje gozdov, potokov, mesta … na katere pritegnejo otroke in mladostnike iz Mladinskega doma Maribor in jim tako omogočajo večjo socialno vključenost.

    4 V Radvanju poteka tudi pilotni projekt participatornega proračuna. Za kaj pravzaprav gre?

    Participatorni pro­­­račun je sistem razporejanja dela proračunskega denarja tako, da o njegovi porabi odločamo občanke in občani. Sami najbolje vemo, kaj potrebujemo in kako poiskati najprimernejše rešitve. Bili smo prijet­no presenečeni, kako aktivno so se odzvali krajani, saj je prišlo več kot 80 predlogov. Vsi iz takšnih ali drugačnih razlogov niso bili uresničljivi, izmed izvedljivih pa so jih ljudje tako kot na volitvah izbrali oziroma izglasovali pet. Napravili so vrstni red za izvajanje projektov v skupni vrednosti sto tisoč evrov – vsi morajo biti izvedeni letos – in to bo zagotovo naša prioriteta.

    5 Ali imate kakšne vzvode pritiska, da vas na občini upoštevajo?

    Preprosto smo zelo tečni. Zahtevamo dokumente enkrat, dvakrat, trikrat … dokler jih ne dobimo. Če ne gre drugače, se obrnemo na pomoč k informacijskemu pooblaščencu, medijem … Pošiljamo vprašanja, dokler ne dobimo odgovora, pišemo dopise, jih opominjamo, da še niso opravili svoje naloge. Treba je, skratka, vztrajati, stalno pritiskati, brez oddiha.

Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.

  •  
  •  
  •  
  •