Ptujčan.si

Domov Forumi HVALEVREDNIK ali Čestitamo! Deep black Dušana Fišerja, deep poklon!

Ta tema vsebuje 0 odgovorov, ima 1 glas, in jo je nazadnje posodobil/a  Samo M. Strelec 4 let, 2 mesecev nazaj.

  • Avtor
    Prispevki
  • #562

    Samo M. Strelec
    Keymaster

    Bela menda ni barva. Črna je morda barva vseh barv.
    Ne vem. Nisem Goethe in ne likovni kritik.
    Ogledal sem si razstavo najnovejših slik Dušana Fišerja v galeriji FO.VI v Strnišču pri Kidričevem. Njen naslov je Deep black.

    Fišer je črnino ujel v primež barve.
    Linije, pod- in “nadvoznice” bežijo ena mimo druge, a črna jih umirja, zao(b)kroža in jim, barvam, ne dovoli, da bi pobegnile v svoji razposajenosti. Vsaj ne pobegnile kamorkoli. Morda prihajajo od koderkoli, ampak Fišer to od-kod-prihajajo-in-kam-grejo za(ob)robi in ulovi, da je lepo, smiselno in pogledno. Ali pa je črna podlaga za karkoli pride za njo.
    Še monokromni odtenki bele in sive se zdijo na njegovih platnih barvni.
    Fišerjev čopič spreda in tke kakopak ploskovito, a njegova misel mu uhaja in zahaja v prostor. Se razpira in gledalec naj razbira. Čopič vabi, zapeljuje in tudi zapelje. Pogled.

    Črno in rumeno. Črnina noči in rumenina sončeve luči.
    To, česar ne vidimo, ker je črno, je prav tako lahko le privid. Zakrit pogled na barv(n)o.
    V tej isti galeriji sem pred časom gledal mojstra pokrajine, Jerneja Forbicija. Zdaj pokrajine popolnoma po svoje nudi pogled na globoko črnino Dušana Fišerja.
    Kar deluje ploskovito, vsebuje dimenzijo prostora. Tretja os gre v globino, ali jo samo nakazuje in vanjo diskretno zapeljuje.
Če kdo misli, da je Fišerjeva malarija Deep Black črna ali depresivna ali temačna ali mračna, mu priporočam izlet do Strnišča.
    Izgubil se bo. Kakor sem se sam. Najprej v linijah novogradenj velikodušnih Slovenskih železnic (“Ovo nam je naša Jurop dala …”), nato pa še enkrat, v slikarijah Dušana Fišerja. In v tem je morda končni cilj umetnosti: da se začasno izgubimo in znova najdemo.

    Pa še čisto natlehni, da ne rečem pritlehni (prizemljen) pogled na otvoritev: Všeč mi je bil brezrokavnik Jerneja Forbicija. Bil je namreč v rumeni barvi, v barvi razstave. In všeč mi je bil govor majšprške županje. Zakaj? Ker je rekla, da so ponosni na Fišerja. Da ve, da Fišer tam kulturo gor drži. Gospa je stvari povedala na izust in brez dlake na jeziku. Enostavno in razločno. Popolnoma razumljivo in nedvoumno.
    
Navdušen nad večerom nisem mogel drugega, kakor da sem dvignil jopico in se dal slikati (mislim: fotografirati) ob Fišerjevi sliki še sam s svojim žutim remnom. Vsaj enkrat sem se počutil, da sem usklajen, barvno usklajen.

    Upam, da se bo strniško-majšprška malarsko-galerijska druščina čim prej za čim dlje umestila tudi v našem mestu. Pa ne zato, da mi več ne bi bilo treba do Forbicijev; nikakor. Tam je zmeraj prijetno in vedno doslej sem bil dobrodošel. Pač pa zato, da bo lahko nekega dne tudi ptujski župan rekel: Fišer & Co. tudi na Ptuju držijo pokonci zajeten kos ptujske kulture.

Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.

  •  
  •  
  •  
  •