- This topic has 0 odgovorov, 1 glas, and was last updated 8 years, 1 month nazaj by
.
-
Prispevki
-
-
Rok Vrban, Mariborčan, ki ga je na Ptuj pripeljala – kaj pa drugega – ljubezen do ptujskega dekleta, je v minulem tednu v Kinu Ptuj premireino prikazal svoj film Ko se srečava.
Še preden sem gledal film, sem zagledal polno dvorano ptujskega kina.
Res je, da sem še mlad, ampak že dolgo dolgo dolgo, zelo dolgo kino ni bil niti slučajno tako poln.No, a da delimo svoje izkušnje, kdaj ste bili v tako ekstremno polnem ptujskem kinu?
Ali ekstremno praznem?
Tole, zadnje, se mi je primerilo … nekega zimskega večera … šel sem gledat Ceylanov (izgovarjati: Celanov, ne Čelanov) film Zimsko spanje.
Na krasnem, epskem, zares lepem filmu smo sedeli v dvorani trije.
A gremo raje k rekordni zasedenosti.Rok Vrban je vrgel gledalce dobesedno na rit. Na ritih je bilo treba namreč sedeti – a ne na sedežih, pač pa na tleh. Na klančini ob dvorani. Prvič po prenovi kina sem videl obiskovalce tudi na balkonu v nadstropju.
Je pa res: Sam nisem merodajen gledalec. Ker premalo hodim (tudi) v kino.Torej: Kdaj ste bili vi v nabito polnem ptujskem kinu? Kaj ste gledali?
Moji spomini sežejo v preteklo stoletje.
Ko so v kino hodili še vojaki jugoslovanske ljudske armade.
Ko sem pred ali po kinu šel obvezno v slaščičarno Triglav prek pošte. Imeli so prima zagrebške rezine. Pa kremne rezine ali po domače kremšnite. Pa sladoled. Pozimi pa turški med. Mislim, da je družina bila turška …
Torej k naslovom:
V zmajevem gnezdu, Bruce Lee – nabito polno.
Emanuella, kraljica Sadosa – erotika, kaj mehka, najbrž ultra mehka. Umetnice, ki je igrala Emanuello, se neveda ne spomnim. Njenega oprsja pač. In zaključnega kadra, kako Emanuella leti s Cessno z otoka Sadosa: vidimo letalo v zraku in namesto, da bi letelo ravno, pač poskakuje … u ritmu muzike za sex …
Carstvo čutil – no, to je bil že na pol arat film. Mi pa srednješolci, gimanzijci, bi se reklo danes. A pustimo danes, ker ko govorimo o filmih in gimnaziji Ptuj danes, lahko hitro zajadramo na kak teren, kjer koga kaj moti.Tako, Rok Vrabn – v mojih spominih si med tistimi redkimi, ki so nabili ptujski kino.
Že samo zato ti čestitam.
Da je 20 minutni film veliko delo, tudi vem. Torej čestitam tudi za opravljeno veliko delo.Zdaj pa kar pogumno naprej. In še kdaj napolni tako ali drugače kakšno dvorano. Ni tako enostavno. Kot pre/često vidimo.
-
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.