- This topic has 0 odgovorov, 1 glas, and was last updated 7 years, 7 months nazaj by
.
-
Prispevki
-
-
Sredi počitnic sem slišal na TV-ju, ki ga gledam sicer vse bolj redko, dobro novico, ki bi si jih želel prav pogosto:
MO Ptuj bo prihodnje leto pre/uredila staro pokopališče pri srednješolskem centru v spominski park.
Župan je očitno dal pobudo in svetniki so prav tako očitno prisluhnili in skupaj bodo predlagatelj proračuna in odločevalci naredili nekaj za našo lokalno skupnost, kar bo po mojem mnenju pomenilo bistveno več kot “popravilo porušenih nagrobnikov”.
Pomenilo bo, da je mesto, ki ima bogato dediščino, na simbolen način prestopilo v svojo lepšo prihodnost.
Se sliši pat-etično?
Ja, mesto je bilo dolgo v patu. Zdaj je potegnilo pravo potezo. Ne samo etične, pač pa tudi pravo.Zakaj tako mislim?
Zakaj naj bi en britof za mrtve pomenil lepšo prihodnost za žive?
Rast, razvoj in razcvet niso s precvikanimi koreninami pač niso možni.
Po koreninah se pretakajo nevidne snovi, da lahko rastlina zacveti. Da nevidni sokovi življenja postanejo vidni lepi cvetovi.
Korenine tega mesta so (tudi) v zemlji tega mesta. Mnoge korenine so sicer že izkopane (arheološke izkopanine), mnoge stenske poslikave odkrite, mnogi ljudje, dogodki, umetnine, dogodki … povezani in stkani v popisani, dokumentirani, raziskani in še-ne-čisto-raziskani preji iz preteklosti tega mesta.
Pokopališča pa so vrhovni spomenik minulih. Ljudi in časov.
In prav na starem mestnem pokopališču so spomini na ljudi, družine, osebnosti, ki so delali to mesto.Zato sem tako vesel te novice. Zato tako zelo ploskam županu Senčarju & Co.
Ko bo to simbolno dejanje udejanjeno, se bo Ptuj nekako spravil s svojo preteklostjo. (Vidimo, kakšne težave imamo na državnii ravni zaradi ne-spravljenosti in ne-zboganosti glede polpretekle zgodovine. In prav to nas še kako bremza.)Ptuj bo s spominskim parkom – starim pokopališčem naredil to potezo.
Ne gre za podrte spomenike kot take. Gre za mnogo več.Ko bo prihodnje leto spominski park končan, ko se bomo sprehajali po njem, spoznavali svoje someščane iz preteklosti, bomo vredni drugačne prihodnosti.
Povezali se bomo s koreninami in simbolno naredili prvi, nujen korak za novo rast, razvoj, razcvet.Seveda, Ptuj ne bo že naslednji dan čisto drug(ačn)o mesto.
A čisto drugače – verodostojno namreč – bomo lahko trdili, da je dediščina naša primerjalna prednost pred drugimi. Naša posebnost, naš zaklad, naša vrednota. Ker bomo šele takrat kredibilni. Ker bo takrat veljalo za Ptuj “walk-what-you-talk”.
In kdor bo to izrekel – in v prihodnosti bodo naši lokalni voditelji izrekali in na prvo mesto v svojih načrtih postavljali vse bolj in bolj prav to in točno to – da smo predvsem mesto dediščine namreč – bo lahko v dokaz mirno pokazal spominski park.
Na severu mestni spominski park (dediščina);
na vzhodu industrijska cona (podjetništvo);
na zahodu Terme (turizem);
na jugu MUS (sanjalnica, sejalnica uspehov)Tako vidim koordinatni sistem vrednot našega mesta v prihodnosti.
Tako si predstavljam smeri neba našega mesta.
Tako gre koordinatni sistem skozi središče, ki se mu reče: staro mestno jedro.
Tako je na severu tisto, kamor se zmeraj postavi igla na kompasu. Zato, da ne zgubimo smeri.Hvalaženi za zgodovino, za preteklost že ustvarjenega in ponosni nad dosežki naših največjih sanjačev bomo živeli vmes, v deželi živih, kjer lahko vsak dan naredimo tudi kaj tudi za svoje mesto. Eni več, drugi manj. Vsak po svojih močeh in poklicanosti, bi rekel žup-nik. “Kaj pa ti lahko narediš za svoje mesto?”, bi lahko parafraziral onega ameriškega politika naš žup-an. In presneto prav bi imela, oba. Oba “šefa”; šefa tu- in ono-zemske razsežnosti naše skupne župe. (Župa, župan, županija – Hrvati imajo fajn besedo “županija”. Skupnost, ki ji poveljuje župan).
Županu z najavo obnove pokopališča v prihodnjem letu že letos močno ploskam!
Njemu in svetnikom in mestnim službam in projektantom in izvajalcem privoščim, da čim lepše uresničijo napoved; s tem bodo kompas mesta naravnali znova na rast, razvoj, rado/živo/st.
In če potrebujemo kaj, potem ne potrebujemo nič drugega kot prav to, zadnje: živost.
Umiranja mesta na obroke je bilo menda dovolj.
Zdaj lahko računamo na naše otroke. Otroke, ki bodo hodili v šole mimo pokopališča – spominskega parka – in razumeli dosežke, ambicije, vizije preteklosti ter sanjali in udejanjali svojo in našo skupno prihodnost.
Žarek upanja za prihodnost tega mesta se lahko izostri in izkristalizira samo skozi prizmo poznavanja, spoštovanja, ohrajanja in vključevanja preteklosti.
Preteklosti še nismo ujeli.
Zato je tudi prehiteti še ne moremo.Lepo urejen, na sodoben način prezentiran in v ponudbo mesta vključen spominski park 2017 – to je pa res prava stvar za Ptuj.
-
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.