Samo M. Strelec
Odgovori na forumu
-
Prispevki
-
Dobil sem prijazen odgovor.
Hvala.
Tukaj je:Hvala za opozorila. Bomo v prihodnje pozornejši, tudi lektorji s(m)o samo ljudje. 🙂
Ptuj je še v igri – kar me osebno na moč veseli!
Tukaj preberem o potegovanju mest za slovenski expo-paviljon.
Včeraj je bilo to menda tudi na TV SLO.Škoda je, da novinar ne napiše:
“Prvo idejo za to, da bi se Expo paviljon uporabil po razsatvi v domovini, je dal Gorazd Orešek, podžupan Ptuja.”
Vsaj sam nisem nikoli slišal za to idejo pred Oreškom.
Škoda je, da novinarji niso k besedi povabili tudi ptujskega župana. Besedo so dobili murskosoboški, kočevski in zagorski.
Škda je, da niso poročali o ptujskem vsebinskem predlogu in razlogu, zakaj se MOP poteguje za zadevo.Župan Murske Sobote vidi edino vrednost paviljona v “blagovni znamki Expo”, tako pravi.
Osebno se mi to zdi res švoh aragument, zakaj se za nekaj zavzemaš; da bi imel pri sebi nekaj, kar je slišalo nekoč na “Expo paviljon”.Ptujski predlog rabe se mi zdi resnično družbeno koristen, koristen za MOP, koristen za Slovenijo in za turiste, ki pridejo k nam od vsepovsod. Pridejo pa, ker smo znani po dediščini, tudi ali predvsem rimski. Zato se mi je arheologija v expo paviljonu zdela vedno res dobra, dobra, dobra ideja. Najboljša ideja, ki jo je MOP imela zadnja leta.
Škoda, da ni MOP skomuniciraala v javnosti vsebine in razlogov za to svojo idejo.
Mogoče pa bo tokrat vlejalo: kjer se preprirajo trije, ima korist četrti?
Naj bo tako!
Držim še vedno pesti za Oreškovo idejo.
V štirinanjstih dneh naj bi bila odločitev znana.Upam, da je tako: ker se ne govori, je že zmenjeno. S Ptujem.
BRANKA BEZELJAK je na FB komentirala:
Branka Bezeljak: Ob evforičnem praznovanju obletnice smo na Svetu zavoda MGP v petek, 19. februarja, razpravljali o sanacijskem programu za leto 2016. Materialni stroški in investicijsko vzdrževanje (tudi zaradi neustrezne prenove zgradbe) močno najedajo program. Tako že tretje leto ukinjajo oba festivala, Abonmajski program naj bi tekel samo še do konca sezone, krčili bi število novih uprizoritev in koprodukcij. Veliko gledalcev raje hodi na predstave v Maribor. Na to smo opozarjali že nekaj časa. Na Ptuju se bo treba odločiti, ali potrebujemo v tej hiši tudi program. Gledališče so samo ljudje, ki delajo predstave – kjerkoli.
BRAVO, BRANKA!
1. Kot članica sveta zavoda gledališča javno poročaš, kaj se dogaja v javnem zavodu.
2. Bravo, da se ti ljubi.
3. Bravo, da ti ni vseeno.
4. Bravo, da poveš, v katerem grmu zna tičati problem.
5. Bravo, ker kolikor je meni znano, prvič nekdo iz sveta javnega zavoda javno govori o stanju javnega zavoda.
6. Bravo, ker: Če bi se pravi čas javno debatiralo, javno vedelo, “koliko je ura”, bi morda pravi čas skupaj iskali (ustanovitelj, zavod, javnost) prave rešitve in morda “sanacijski program” sploh ne bi bil potreben.Moje mnenje:
Že besedno zvezo “sanacijski program za leto 2016” je precej hudo slišati.
Po dveh uspešnih desetletjih dela zavoda bi bilo fino razmišljati o programu rasti, programu razvoju …
V bistvu sem žalosten. Da bo sploh treba kaj sanirati.
Ker je model za ptujsko gledališče, ki ga je v veliki meri soustvarjal dr. Adolf Žižek, imel v svojem “dnk-ju” povratno zanko, varovalko, mehanizem, ki omogoča takšno dinamiko, da sistem v stanje “pod-hlajenosti” sploh ne bi prišel. S pravočasnim in ustreznim ukrepanjem seveda.
Če je potreba po “sanacijskem programu” tudi (ali predvsem) posledica gradbene prenove, je to še en dokaz, da je takšna prenova, kot je bila izvedena, bila “mimo”. Mi je žal, da je treba temu tako grobo reči; “moimo”.
Četudi smo dobili za prenovo kakšno arhitekturno nagrado, je dejstvo takšno, kot pravi članica sveta.
In če smo že pri obnovi: tudi če bi kak zavod hotel resno delati skozi vse leto v dvorani Dominikanca, bi slišali verjetno isto, morda še prej kot v 20-ih letih: potreben bo sanacijski program, saj ogrevanje najeda program.Vsak človek ve, da ko si kupi dragi avto, bo moral dati krepko več tudi za registracijo, zavarovanje, gume, večji kubiki – večja poraba itd. itd. …
Kakorkoli: MGP-ju želim, da mu uspe sanacija in da je tu zaradi tega, česar je ustanovljen: da producira lastno produkcijo. Ali po domače: da je na ptujskem odru čim več vaj za čim več različnih ptujskih uprizoritev, ki naj jih vidi čim več obiskovalcev, če se le da v čim bolj zasedeni dvorani ptujskega gledališča.
Potem, ko so februarja 2016 odstranili table s pročelja hiše na Dravski ulici, vas vabim, da se zaženemo v novo nevralgično točko Ptuja: staro mestno pokopališče.
Video Mihaela Toscha pokaže vse. V resnici je še huje.Če mislite, da ni prav, da so spomeniki podrti, polomljeni, da so grobnice odprte, da križi ležijo po tleh, da so kamnite vaze polomljene, da na pokopališču izgleda, kakor da bi na poslednjem počivališču divjala vojna živih in ne vladal mir umrlih, potem vas vabim, da se združimo v “fronto živih za mrtve”.
Enostavno ni OK. Ni treba velikih besed. Imamo za fešte. Imamo za karnevale. Imamo za veselice. Imamo za bende. Za več bendov. – In da ne bo pomote: prav je, da se vseselimo in imamo in damo za bende in fešte in špricarje in …
A kljub temu si lahko privoščimo tudi to, da damo mir tistim, ki naj bi imeli na pokopališču večni mir in pokoj.Sploh ni pomembno, da tu ležijo tudi pomembni Ptujačni: župan Ornig, družina Osterberger, slikar Oeltjen itd. itd.
Vsi smo enaki. Ko smo 2 m pod zemljo.
In vsi si zaslužimo, ja: večni mir in pokoj.Tako kot je, ni v redu.
Naj pove, kdor misli, da je.
Če ni, je treba nekaj narediti. Ukrepati. Nemudoma.
Ne pa se zgovarjati na neke dolgoročne plane. Ker bomo na dolgi rok tudi mi tam. 2 m pod zemljo.Mestni svetniki, župan in občani: združimo se v enotno “fronto živih za mrtve”.
Februar 2016 – table so snete!
Aleluja! Veselimo se.
Stvar je zaključena.
Hvala vsem, ki ste pripomogli.Prebral sem spodnjo novico.
Ne sprašujem se, ali bo “kišta” pristala v Murski ali na Ptuju, ker vem, kaj si želim in za kaj “navijam” (kaj drugega pa tudi ne morem.)
Sprašujem se nekaj drugega?
To namreč: Kako mi (Ptuj) komuniciramo svoje res velike, mega projekte, ki imajo vseslovenski pomen?
Ali pravzaprav – začeti je treba drugače: Katere projekte imamo v VIS MOP 2015-2025, ki imajo “mega značaj”. Ki lahko nagovrajajo “12 mio turistov v radiusu 300 km”, če citiram Sobočane?
OK, imamo torej:
a) ….
b) ….
c) ….
Želel bi si, da bi zdaj predstavniki MOP našteli taksativno, kateri so ti vseslovensko pomembni projekti.No, in ko bomo to vedeli, se bomo lahko vprašali tisto osnovno vprašanje: Poleg vsega, kar delamo, da bi prišli na ta cilj (kaj pa delamo za dosego cilja, vsak dan, 8 ur, pet dni v tednu?), – Kako to svoje delo komuniciramo?
Vsi namreč vemo, da pri komuniciranju ne gre zgolj za obveščanje, pač pa komuniciranje pomeni tudi jačanje.
Komuniciranje je kakor nekakšen ojačevalnik, ki signal pojača, naredi, da lahko gre dlje, hitreje, više (ja, včasih celo do najvišjih instanc), da po “kanalu” steče več energije, več informacije in da zaradi “toka” nastane “magnetno polje”, ki ima to spoosobnost, da sicer nevidno pritegne. Privlači. Ali če hočete: seva v prostor bodoče pozitivne učinke.In od tega, kdo vse je pritegnjen, kdo vse je obsijan in komu vse se naša mega ideja sije – od tega je odvisno, ali bo vse naše delo in prizadevanje obrodilo sad.
Žal mi je, da MOP vsak dan ne poroča, kaj je naredila na temo “kišta-na-Ptuj”. OK, odločila se je, da ne bo komunicirala. Pravica vsake oblsati, da si izbere svoj modus operandi oz. modus “comunicandi”.
Žal mi je, da nas že prvi pomislek stroke, da “kišta” morda ne bi bila najbolj primerna ob/na Panorami, odvrne od naše izvorne ideje. Morda tudi to kaže na to, da nismo najbolj prepričani vase.
Kot sem že povedal: podžupanova ideja o “kišti” in arheologiji v njej pod Panoramo se mi je zdela dobra. Kljub pomislekom glede “gorenjskega sloga” objekta, kljub … Ker je bila zamisel prodorna, velikopotezna, drzna, prepoznavna, hrabra. OK, dobro, bo pač “kišta” stala nekje drugje, ne pod Panoramo. OK. Jo bomo “porinili”, “skrili” nekam drugam. OK, ne komuniciramo kot Murska, ne govorimo, kaj vse delamo za dosego cilja, OK. Le uspe naj. Potem bo irelevantno, kaj vse mi ne.
Murskosobočani očitno menijo, da je takšno komuniciranje, kot ga počnejo, njihovim prizadevanjem lahko samo v plus.
Nisem škodoželjen, a bom iskren: naj jim ne uspe in naj uspe nam. Zakaj? Ker bo potem jasno: da se bolj splača biti tiho, ne-komunicirati, skrivati, delati nepregledno, potihem, na skrivaj, za štirimi stenami.
Sam si delo z javnim denarjem in za javno dobro predstavljam drugače.
A naj se motim. Samo da nam rata!
– – – – – – – –
– – – – – – – –Slovenski paviljon, ki si ga je lani ogledalo milijon ljudi, se seli v Pomurje?
Če bo vse po načrtih, bo objekt postavljen do poletja
16. februar 2016 ob 16:31Murska Sobota – MMC RTV SLO/STA
V Murski Soboti imajo ustno zagotovilo z gospodarskega ministrstva, da bodo k njim preselili paviljon, v katerem se je Slovenija lani predstavljala na svetovni razstavi Expo v Milanu.V Prekmurju že pripravljajo vse potrebno za umestitev paviljona v prostor – zanj so že rezervirali tudi denar v občinskem proračunu. Župan Aleksander Jevšek je dejal, da so se za paviljon zanimali že v prvi polovici lanskega leta, z vsebinami, ki naj bi bile umeščene v njem, pa bi Pomurje nagovarjalo 12 milijonov potencialnih obiskovalcev v krogu 300 kilometrov.
Ob njem bi zraslo turistično, kulturno in športno središče in kot pomurska zgodba predstavljalo vrata v Pomurje. Vključeno bi bilo tudi Porabje, morda celo čezmejna območja Hrvaške in Avstrije, s čimer bi se, tako Jevšek, iztrgali iz povprečnosti in ustaljenih modelov funkcioniranja.
Kot je še povedal soboški župan, je za paviljon nazadnje kandidiralo 12 občin in nekaj drugih organizacij. Po neuradnih informacijah naj bi agencija Spirit sicer v kratkem objavila javni poziv za oddajo zavezujočih ponudb za paviljon.
Del projekta Soboško jezero
V Murski Soboti so paviljon umestili v projekt Soboško jezero ob avtocesti in gramoznici, kjer je občina lastnica 11-hektarskega zemljišča. Paviljon ob avtocesti bi po njihovem prepričanju pritegnil turiste, ki bi se sicer odpeljali mimo, v njem bi predstavljali pomurski turizem, v lokalu ponujali kulinarične posebnosti, del paviljona pa bi bil namenjen za že pred leti načrtovan arheološki muzej, kjer bi bile razstavljene bogate najdbe z arheoloških izkopavanj ob gradnji pomurske avtoceste.V soboški občini ne vidijo v projektu le promocije celotnega Pomurja, pač pa pomursko zgodbo tudi v smislu pridobivanja potrebnega denarja, za del notranjih vsebin ga bodo namreč poskušali zagotoviti v okviru pomurskega zakona za promocijo turizma, glede na atraktivnost stavbe pa bodo k sodelovanju pozvali tudi druge vlagatelje.
Če bo potekalo vse po načrtih, bo objekt postavljen do poletja, v drugi polovici leta in na začetku prihodnjega bodo vanj umeščali vsebine, v okolici uredili parkirišča in še kaj. Za postavitev paviljona načrtujejo letos milijon evrov iz občinskega proračuna, del tega denarja bodo zagotovili iz pomurskega zakona (pol milijona evrov), nekaj pa po možnosti še z javnih razpisov.
Na tem območju, ki naj bi bilo nekaj podobnega, kot je znani turistično-športno-kulturni center pri Gradcu, bodo prevladovale športne vsebine, ki jih bodo umeščali postopoma do leta 2018, ko naj bi bil projekt Soboško jezero končan. Njegovo vrednost ocenjujejo na okoli 10 milijonov evrov.
Očitki o zapravljivosti
Regijski promocijski center je največja naložba občine v tem letu, nad njim pa niso navdušeni v mestnem odboru SDS-a, saj so mu po prvem branju proračuna v sporočilu javnosti očitali zapravljivost, češ da se bo občina za poškodovani paviljon zadolžila pol milijona evrov, pri čemer ni niti usklajena z drugimi pomurskimi župani.Z občine so na to odgovorili, da so v odboru SDS-a destruktivni in zavajajo javnost, saj je paviljon kot vozlišče Pomurja projekt prihodnosti, ki omogoča sinergijo na vseh področjih.
Aprila 2016 bi bilo leto dni od dane obljube, da tabel več ne bo.
Bolje pozno kakor nikoli.Gledam tole stran:
http://sobotainfo.com/novica/lokalno/ureditev-soboskega-jezera-postaja-resnicnost/117945… in si mislim:
Kjer je dim, je tudi ogenj?
Ne vem. Ne vemo.
A bomo videli. Slej ko prej.
In resnica nas bo osvobodila.
Ni razloga za paniko.
Je razlog za komuniciranje.
Kaj vse smo naredili?
Kdaj?
Kdo?
S kom?
O čem?
Komu je bilo predstavljeno kaj? Kdaj? Čemu?Komunikacija pomeni latainsko: comunicare: narediti skupno.
Če hočemo, da bi nam bile nekatere stvari drugače skupne, stvari drugačne skupnosti, drugačne lokalne skupnosti, bomo morali komunicirati.
Drugače kot doslej.
Ker tako, kakor smo komunicirali doslej, nas je pripeljalo sem, kjer smo.
Če bomo komunicirali tudi v prihodnje tako, kot smo na/vajeni, bomo imeli to, kar vidimo, česar smo vajeni.Želimo to? Tako kot je? Ali kaj drugega?
Če slednje – kaj drugega – bomo morali komunicirati drugače.Ptujčan.si je podloga.
Ptujčan.si je predlog, da stvari obrnemo navzven.
Da jih naredimo transparentne. Vseh 12 koalicijsko usklajenih ciljev.Zgornji link:
http://sobotainfo.com/novica/lokalno/ureditev-soboskega-jezera-postaja-resnicnost/117945
samo dokazuje, kar pravim: skupne stvari, stvari skupnosti, je treba komunicirati – šele narediti skupne.
Če je nekaj zapisano v “resoluciji”, “koalicijsko usklajeno”, še to ne pomeni nujno, da je to tudi res skupno. Da srce skupnosti utripa za te reči.Držim pesti županu Senčarju, držim pesti avtorju ideje, podžupanu Orešku.
Držim pesti vsem nam, ki tu živimo.
Da bi lahko čim prej pokazali rimsko zgodovino v “škatli” iz lanskega milanskega Expa.Ni najbolj pomembno, ali uspe.
Najbolj poembno je, da se začnemo zavedati:
skupnost se gradi z govorjenjem, pisanjem, razpravljanjem o skupnem.
In niso še odkrili drugega načina, ne boljše besede, kot je komunikacija.Tiskani Ptujčan ni dovolj.
Premalo so deklarativni članki v tiskanem Ptujčanu.
Premalo so posti na FB.Potrebujemo mnogo več. V 21. stoletju smo.
Upravljalci mesta, ki bi mislili, da lahko velike zgodbe, velike stvari za skupnost zgradijo brez komuniciranja s skupnostjo, se motijo.
Zato še enkrat in znova ponujam županu & co. skupaj z Matjažem Lipušem:
Začnite komunicirati prek Ptujčan.si.
Ali nareditej še boljši Ptujčan.si
Domeno vam pokloniva, če je treba …A tišina, ne-komuniciranje in delo “za zaprtimi vrati” lahko morda ohranja vladajoče na oblasti.
Velikih, naprednih zgodb ni nikoli bilo in jih ne bo brez javnega diskurza.
Ne vem, kdo svetuje vladajočim, kako je treba komunicirati.
Upam, da poslušajo prave kapacitete.Ne mislim, da sem jaz kapaciteta.
Vem pa, da je to pač aksiom: o javnem je treba komunicirati javno.
Ko je javnost navdušena, potem vsak občan lahko dela ZA javno dobro.Murskosobočani pišejo – komunicirajo – o merljivih rečeh: koga nagovarjajo, s kakšnim konceptom, v kakšnem radiju itd.
Kako to počnemo na Ptuju?
MOP?
Ptujačan?
Štajerski Tednik?
PeTV?Smo kdaj dali karte na mizo?
Povedali, kam bi “kišto” dali, kdo bi upravljal z njo, kaj bi v njej bilo, na kak način bi v njej bilo, koga bi nagovarjali, s kakšnimi načini, v kakšnem radiu itd. itd.Držim pesti.
Za Oreškovo idejo.
Za Ptuj.
Za nas, ki tod živimo.Upamo na najboljše.
A upati je pramalo.
Upati si je treba tudi reči bobu bob.Dela MOP vse, kar lahko?
Dela to na vse načine, ki so na vojo?V zaihku “koalicja 15-18” je podzavihek: Panorama. (In 11 drugih podzavihkov).
Vodje koalicijsko usklajenih projektov vabljeni, da nam ažurno pišete, kaj se pri doseganju kakšnega cija dogaja.Mi, občani, bomo so-delovali, držali pesti, navijali ali se celo še kako drugače angažirali. Za Ptuj smo vsi.
Spoštovani podžupan, Gorazd: V nekem zasebnem pisanju na to temo, slišim, da za Expo paviljon ni več bila mišljena lokacija na Panorami?!
Je to res?
Zakaj?
Kako?
Od prvega dne podpiram tvojo idejo “Expo-kišta-Ptuj-Panorama” in to na glas in očitno in tudi kljub nekaterim tehtnim pomislekom.
Je možno, kar slišim? – da če bi prišel paviljon na Ptuju, ne bi bil na Panorami?
Je možno, da sem to spregledal?
Kje ste to objavili?
Kakšni so argumetni?
Če je nova lokacija: v čem je boljša, primernejša od Panorame?
Hvala, če boš odogovoril.Spoštovani Tomaž, če dovoliš, bi te rahlo korigiral:
Tiskani Ptujčan je preprosto datoteka v pdf obliki.
Tak pdf ne omogoča:
– deljenja (šeranje) članka
– komentiranja članka
– citiranja članka
– povezvanja članka z drugimi članki
– kategorizacije članka v smiselni(e) sklop(e)
– iskanje članka po naslovu, datumu, avtorju, temiČe bi članek iz tiskanega Ptujčana bil objavljen tudi na ptujcan.si, bi nekaj od povedanega nemudoma bilo funkcionalno.
Pozdrav, Samo
Ja, Tanja Meško Tonejc: ČE bi vedeli, KDO vodi ta strateški projekt, bi ga lahko vprašali, KAJ bo narejeno v KATEREM LETU in potem bi lahko vedeli: ali so dela konec leta 2015 realizacija načrta za leto 2015, ali so pod tem ali nad tem.
Tako pa lahko samo rečemo: “Upajmo”.O tem, da strateški projekti potrebujejo KDO; KAJ, KDAJ in KRITERIJ (da veš, da si dosegel cij), sem že večkrat tečnaril.
Zavedam se, da je težko dajati zavezujoče napovedi.
A prav v tem se loči amater od profesionalca.
Civilna iniciativa in ljubitelji se pač lahko gremo nečesa, ko nam ravno je, če nam je.
Nekdo, ki pa dobiva za svoje delo plačo, pa mora tudi vedeti: KAJ dela, do KDAJ bo to naredil, poznati MERILA, da bo vedel, da je cilj dosegel. In kaj bo IMELA skupnost od tega.Se opravičujem, da s tem res tečnarim, a to je menda mala šola vodenja projektov. Abeceda.
Ali je kako drugače?
Se dam z prepričati v nasprotno s pravimi argumenti.Še vedno sem vesel, da se je premaknilo.
In seveda: čas bo tekel in še marsikaj se da narediti.
Smo kot komisija to konec leta 2015 napisali županu.
Na potezi je zmeraj on: da predlaga in mestni svetniki, da odločite.Sam bi si zelo zelo želel v osnovi tega:
Da bi ideje, predlogi, zamisli bile javne, jasne, pregledne
Da bi se zgodila evalvacija
Da bi se odločitev pospremilo z argumenti: To ja, ker bo do takrtat in takrat se zgodilo to in to: …. a) b) c) d).Potem se da živeti načeloma z vsako odločitvijo. Ker vemo, zakaj v nekaj gremo. In vemo, da potem pač v nekaj ne gremo.
Fajn intervju.
Župan deluje mnogo bolj suveren kot pred enim letom.
Pa tudi javno pove, na kaj stavi aktualno vodstvo MOP.Vidim, da je župan v intervjuju povedal, da aktalno vodstvo mesta “stavi na Panramo”.
To se mi prima iz več razlogov:
1. Rimska zgodovina Ptuja je najbrž res veličastna. Ko jo bomo znali kot tako predstaviti, promovirati in jo tržiti, bo to to. In odločitev, da MOP stavi na to temo, se mi zdi hvalevredna.
2. Izjava župana v praksi kaže, da prioriteta mesta de facto ni gospodarstvo. Pač pa dediščina. Čeprav to tako ni zapisno v VISMOP, kjer piše, da je prioriteta gospodarstvo, sem tokrat naravnost srečen, da se v stvarnosti ne držimo tistega, kar je napisano na papirju. Nekako pač vsi vemo, čutimo, se zavedamo, da Velika Priložnost Ptuja pač to ne more biti. Pač pa da je to, kar že dolgo je: dediščina, zgodovina. Iz tega se da delati doživetja, ki bodo privabljala turiste na Ptuj in ti bodo potem prispevali tudi k gospodarstvu (prenočitvam, trošenju, gostinstvo, prevozi, druge storitvene dejavnosti … itd.)
3. Prvič sem nekako razbral, na kaj župan osebno stavi. In to se mi zdi prima.Vesel, ko vidim, da nekateri mladi vidijo šanso v zabavanju tudi brez pokanja in denarja-v-ogenj-metanja.
To mi daje upanje.
Nekoč bodo ti mladi, tudi ti mladi, vodili Ptuj.
In takrat bodo lahko so-odločali.
Take drobnarije – kakšna naj bodo korita po mestu, ali metati denar v zrak ali ne in še veliko je takih ne usodnih, a za začetek dovolj “politično neproblmeatičnih” tem, ki bi jih lahko že danes dali ljudem v neposredno soodločanje. Na njih bi se učili neposredne demokracije, v kateri vidim prihodnost.
Bravo, Mladi forum SD.
